Udeleženci okroglih miz, ki sta potekali v okviru dogodka Univerza v Mariboru o umetni inteligenci, so izpostavili, da umetna inteligenca že danes pomembno preoblikuje družbo ter odpira ključna vprašanja odgovornosti, etike in nadzora. Razprave so poudarile, da bo prihodnji razvoj umetne inteligence uspešen le ob premišljenem upravljanju, kritičnem razumevanju ter aktivnem sodelovanju družbe, z jasnim poudarkom na izobraževanju in opolnomočenju posameznikov.

Na prvi okrogli mizi z naslovom Demistifikacija uporabe umetne inteligence v širši družbi so strokovnjaki izpostavili, da tehnologija že danes pomembno vpliva na razvoj pametnih mest, gospodarstva, izobraževanja in družbe kot celote. Ob tem pa njen razvoj prinaša tudi ključna vprašanja odgovornosti, nadzora in zaupanja. Udeleženci so poudarili, da je premišljeno upravljanje podatkov temelj za trajnostne in vključujoče rešitve. Ohranjanje znanja in nadzora nad podatki predstavlja pomembno konkurenčno prednost, pri čemer je suverenost nad podatki ključna tako za države kot posameznike. Razprava se je dotaknila tudi avtomatiziranega odločanja, ki lahko posameznikom pomaga pri sprejemanju odločitev, vendar zahteva razumevanje delovanja sistemov in njihovo zavestno uporabo. V ospredje stopajo razvijalci, vodje in odločevalci, ki z aktivnim pristopom soustvarjajo rešitve in jih prilagajajo konkretnim potrebam uporabnikov. Pomemben poudarek je bil namenjen tudi regulaciji, ki mora delovati kot spodbujevalec inovacij in hkrati zagotavljati varnost, etičnost ter zaupanje v tehnologijo. Udeleženci so izpostavili tudi priložnosti za širšo porazdelitev koristi umetne inteligence z razvojem lokalnih znanj, novih poslovnih modelov ter sodelovanjem s humanistiko.

Kot je poudaril moderator Aleš Holobar, strah pred novimi tehnologijami pogosto izhaja iz pomanjkanja informacij. Tisti, ki bodo razumeli in sprejeli spremembe, bodo prihodnost soustvarjali, ostali pa jo bodo zgolj spremljali. Podobno je izpostavila tudi Aida Kamišalić Latifić, ki poudarja, da umetna inteligenca ni grožnja, temveč priložnost. Ključno je ustvarjanje okolja, ki omogoča njen odgovoren razvoj z jasno strategijo, ustrezno infrastrukturo in podporo podjetjem ter javnemu sektorju.

Okrogla miza z naslovom Družba v dobi umetne inteligence je ponudila vpogled v to, kako umetna inteligenca že danes zaznamuje številna področja družbenega življenja, od znanosti in izobraževanja do prava, varnosti ter trga dela. Razprava je pokazala, da umetna inteligenca spreminja raziskovalne procese, načine objavljanja ter vrednotenja znanstvenega dela. Hkrati odpira pomembna pravna in etična vprašanja, ki zahtevajo jasne regulativne okvire ter usposobljene posameznike, ki razumejo tako prednosti kot tveganja tehnologije.

Kot je poudaril moderator Gregor Štiglic, umetna inteligenca ne prinaša le tehnoloških sprememb, temveč preoblikuje način, kako družba deluje, se uči in sprejema odločitve. Raznolikost pogledov pa je ključna za njeno odgovorno soustvarjanje. Udeleženci so izpostavili, da umetna inteligenca v izobraževanju ne nadomešča učiteljev, temveč omogoča bolj prilagojene oblike učenja ter razvoj kompetenc prihodnosti, kot so kritično mišljenje, digitalna pismenost in prilagodljivost. Na trgu dela prinaša tako spremembe kot nove priložnosti, vendar le ob ustreznih organizacijskih prilagoditvah. Pomemben izziv ostaja tudi kibernetska varnost ter preprečevanje zlorab. Strokovnjaki opozarjajo na razkorak med hitrim razvojem tehnologije in njenim razumevanjem v javnosti. Miti in napačne predstave lahko zavirajo njeno učinkovito uporabo, zato sta izobraževanje in ozaveščanje ključnega pomena.

Kot poudarja Dean Korošak, umetna inteligenca danes temelji predvsem na naprednih podatkovnih modelih, zato je naloga institucij, kot je Univerza v Mariboru, da prispevajo k njenemu razumevanju, kritičnemu premisleku in odgovorni uporabi.